# Strategija ni akcijski načrt — Jakob Marušič --- title: Strategija ni akcijski načrt date: 2026-09-26 summary: > Strategija razvoja Občine Miren-Kostanjevica 2026–2032 je sprejeta. Zdaj je čas za izvedbo. Strategija, ki je nastajala z vključevanjem občank in občanov, določa smer razvoja občine, prihodnji mandat pa jo mora pretvoriti v konkretne akcijske načrte, finančne okvire, roke in odgovornosti. Brez izvedbe bo strategija ostala le dokument – z jasnim spremljanjem realizacije pa lahko postane temelj dejanskega razvoja občine. image: /uploads/dji_0013.jpg tags: - strategija razvoja - investicije - mladi draft: false --- **Občinski svet je na zadnji redni seji soglasno sprejel Strategijo razvoja Občine Miren-Kostanjevica za obdobje 2026–2032. S tem zaključujemo več kot dve leti trajajočo pripravo dokumenta, ki določa smer razvoja naše občine in predstavlja pomemben kažipot za prihodnji mandat.** Strategija je nastajala »od spodaj navzgor«, pri čemer smo imeli največ besede ravno občanke in občani – preko spletne ankete, niza delavnic in javne obravnave. S tem smo dobili precej natančen popis želja, potreb in izzivov, s katerimi se soočamo v naši občini. Nismo pa dobili načrta konkretnih ukrepov, njihovih finančnih in časovnih okvirjev. Strategija namreč v svojem jedru odgovarja na vprašanje **kaj želimo doseči**, vprašanja **kako, kdaj in za koliko** pa so predmet dokumentov in načrtov, ki sledijo strategiji. O tem sem razpravljal tudi na sami seji. Tekom javne obravnave sem namreč večkrat slišal pomislek, zakaj tako pomemben strateški dokument sprejemamo ob koncu mandata. Po pravici povedano, sem si to vprašanje zastavil tudi sam. Na prvi pogled je namreč nelogično, da strategijo sprejema občinski svet in župan, ki je ne bosta izvajala, sploh če bi imela nov župan in nov sklic občinskega sveta drugačno vizijo razvoja občine. In ravno to je eden izmed glavnih razlogov, zakaj je bilo strategijo smiselno sprejeti zdaj. Strategija namreč ni vizija posameznega župana, njegovih idej in trenutnih prioritet. Prav tako ni politični program, ki se prilagaja vsakokratni oblasti. Strategija odgovarja na precej bolj pomembno vprašanje – **v kakšni občini si želimo živeti?** To vprašanje je neodvisno od politike in funkcionarjev. Odgovor nanj pa moramo iskati predvsem med občankami in občani. Ravno zato je bil pri pripravi strategije pomemben pristop, da lahko svoje mnenje poda vsak, ki ga želi. Naša naloga pa je, da ta posamezna mnenja in potrebe spravimo v širši kontekst razvoja občine. Svoje mnenje smo lahko povedali preko spletne ankete, na delavnicah in v končni fazi tudi v javni obravnavi osnutka strategije. Na takšen način smo pridobili širši pogled na to, kaj nam je pomembno, kje vidimo bistvene potrebe in kaj nam v občini manjka. To je nekaj, kar je neodvisno od tega, kdo bo občino v naslednjem mandatu vodil. ## Strategija ni akcijski načrt V preteklih dneh se je pojavilo, na žalost tudi pri nekaterih kandidatih za funkcionarje, nerazumevanje tega, kaj strategija sploh je. Strategija namreč ni akcijski načrt. Tudi o tem sem na seji razpravljal, saj se mi zdi razumevanje te razlike ključno. Strategija določa vizijo, razvojne cilje in ključne usmeritve. Pove nam, kaj želimo doseči, vprašanja, kako, za koliko in kdaj, pa morajo biti v nadaljevanju konkretizirana v načrtih izvajanja. To bo naloga bodočega župana in občinskega sveta. Sedanji občinski svet tega namesto njih ne more in tudi ne sme narediti, saj bi s tem vnaprej določal delo prihodnjega vodstva občine. Če v strategiji zapišemo, da želimo izboljšati pogoje za mlade in mlade družine, razvijati gospodarstvo, izboljšati infrastrukturo ter skrbeti za okolje, kulturo in šport, s tem še ne povemo, kaj mora župan narediti v naslednjem letu. Strategija sama po sebi ni namenjena temu, da bi določila vse konkretne projekte, njihove izvedbene roke in način spremljanja realizacije. Če bi vse to določala že sama strategija, bi precej omejila možnost prihodnjega vodstva občine, da glede na dejanske okoliščine in razpoložljiva sredstva določi prioritete in način izvedbe. Ravno zato moramo v prvem letu prihodnjega mandata strategijo odpreti in jo sistematično pregledati: kaj lahko naredimo v naslednjih štirih letih, kako bomo posamezne cilje izvedli in kako bomo spremljali njihovo realizacijo. Kjer bo mogoče, moramo definirati tudi konkretne kazalnike, ki nam bodo omogočali spremljanje napredka. Šele s tem bomo imeli sistem, po katerem bosta lahko občinski svet in širša javnost spremljala delo občinske uprave in župana ter preverjala, kaj je bilo izvedeno in kaj ne. ## Kaj nas uči pretekla strategija? Ko smo pripravljali in sprejemali novo strategijo, smo preverili tudi, kaj se lahko naučimo iz pretekle. Izkazalo se je, da je iztekajoča strategija predstavljala dobro osnovo za delovanje občinske uprave, vendar je zaradi pomanjkanja nadaljnje konkretizacije in akcijskih načrtov zmanjkalo tudi konkretnih kazalnikov, s katerimi bi lahko sistematično ocenili realizacijo celotne strategije. To je pomembna izkušnja, ki jo moramo upoštevati pri novi strategiji. Če bomo leta 2032 želeli vedeti, kaj smo v šestih letih dejansko dosegli, moramo način spremljanja vzpostaviti že na začetku obdobja in ne šele na koncu. Hkrati nas je preteklo obdobje naučilo, da v strategiji ne moremo predvideti vsega. Nihče si verjetno leta 2017 ni znal predstavljati, kaj nam bo prinesla epidemija COVID-19 ali da bomo od leta 2022 spremljali vojno v Evropi, s tem pa tudi krizo v turizmu in energetsko krizo. Prav tako nismo mogli predvideti dveh velikih požarov v letih 2019 in 2022 ali poplav leta 2023, ki so pomembno vplivale tudi na razpoložljiva državna investicijska sredstva. Lahko pa v strategiji predvidimo preventivo in gradimo občino, ki bo bolj odporna na naravne in druge katastrofe ter krize. Tudi zato mora strategija določati smer, ne pa poskušati vnaprej določiti vsakega posameznega koraka za naslednjih šest let. ## Pristop na področju mladih V času izvajanja pretekle strategije smo v tem mandatu pripravili tudi Strategijo za mlade, ki nam je pokazala, kako lahko takšen pristop še dodatno konkretiziramo. Pri mladinski strategiji smo namreč ubrali dvokrožni pristop. V prvem delu smo pripravili strategijo, pri čemer smo mnenja mladih pridobili preko ankete in delavnic. S tem smo ustvarili vizijo, ki nam pove, kakšno občino si mladi želijo. Drugi del pa je stvari konkretiziral. Na podlagi strategije je župan imenoval delovno skupino, ki smo jo sestavljali mladi iz krajevnih skupnosti naše občine. Naša naloga ni bila zgolj konkretizacija ukrepov v akcijski načrt in terminsko načrtovanje, temveč tudi spremljanje in sodelovanje pri realizaciji posameznih aktivnosti. Rezultati so po dveh letih že vidni. Delovna skupina je pripravila nov razpis za denarne nagrade dijakom in študentom, izboljšala komunikacijske poti med mladimi ter posodobila točkovnik za sofinanciranje mladinskih projektov. Še veliko dela je pred nami, vendar se je takšen pristop pokazal kot uporaben in predstavlja izkušnjo, ki jo lahko smiselno uporabimo tudi pri izvajanju krovne občinske strategije. ## Sprejeta strategija je odgovornost prihodnjega mandata Osebno strategijo ocenjujem kot dobro osnovo. Vsekakor bi lahko o določenih ukrepih in prioritetah še razpravljali, verjetno bi bilo smiselno marsikaj dodati ali spremeniti in mogoče je bilo kaj tudi spregledano. Vendar je pomembneje od samega dokumenta to, kaj bomo z njim naredili. To bo odgovornost prihodnjega mandata. Kot občinski svetnik bom zagovarjal in od prihodnjega župana pričakoval, da se v prvem letu mandata pripravijo akcijski načrti po posameznih področjih, jih finančno ovrednoti, določi roke in odgovornosti ter vzpostavi sistem za spremljanje kakovosti in uspešnosti realizacije. Zgolj takšen način nam bo omogočil, da bo strategija manj odvisna od vsakokratnih političnih idej in trenutnih prioritet oblasti. Če smo skupaj določili želeno smer razvoja občine, potem mora biti naloga vsakokratnega vodstva občine, da to smer zna in zmore uresničiti, pri tem pa mora biti njegovo delo mogoče tudi preverjati. Strategijo smo oblikovali skupaj. Zato mora biti tudi njeno izvajanje skupna odgovornost. **Vizijo imamo. Zdaj jo moramo konkretizirati, finančno ovrednotiti, izvesti in spremljati.**