Transparentnost in digitalizacija
Danes lahko občan najde informacijo. Vprašanje je, koliko časa mora za to porabiti in ali lahko preveri, kaj se je z njo zgodilo.
Občina mora biti za občana dostopna, razumljiva in pregledna. Veliko občinskih informacij je sicer javno objavljenih, vendar objava sama po sebi še ne pomeni dobre transparentnosti. Informacije o storitvah, postopkih, razpisih, projektih, občinskih financah in delu občinskih organov so razpršene po različnih spletnih straneh, dokumentih in kanalih. Občan mora zato pogosto sam ugotavljati, kje informacijo najti, koga vprašati in ali se je z njegovo pobudo oziroma vprašanjem sploh kaj zgodilo.
Enako velja za spremljanje odločanja občinskih organov. Občinski svet in njegova delovna telesa sprejemajo odločitve o pomembnih vprašanjih za občino in o porabi javnega denarja. Občina gradiva in zapisnike sej objavlja na svoji spletni strani, vendar mora biti cilj več kot samo objava dokumentov. Občan mora razumeti, o čem se odloča, kako je bilo odločeno, kako so glasovali njegovi predstavniki in kaj se je po sprejeti odločitvi zgodilo. Tudi veljavni poslovnik občine določa, da je delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles javno, kar pomeni, da moramo obstoječe načelo javnosti tudi dejansko uresničevati.
Na te probleme sem opozarjal že v aktualnem mandatu. Ob tem sem odprl tudi vprašanje večje transparentnosti pri porabi javnih financ, opozarjal sem na pomen boljšega spremljanja občinskih odločitev, realizacije sklepov in dostopa do informacij. To niso vprašanja, ki bi jih bilo mogoče rešiti z eno objavo na spletni strani, ampak zahtevajo drugačen način organizacije informacij in komunikacije z občani.
Področje sem zato v zadnjih letih tudi sistematično raziskoval v okviru svoje magistrske naloge, v kateri sem proučeval možnosti razvoja pametnih rešitev v Občini Miren-Kostanjevica. Raziskava me je pripeljala do istega zaključka, do katerega sem prihajal tudi pri svojem delu občinskega svetnika: tehnologija sama po sebi ne rešuje problema. Smiselna je takrat, ko občanu omogoči lažji dostop do informacij, boljšo komunikacijo z občino in večji vpogled v njeno delovanje.
Pri tem sem šel tudi korak dlje od raziskovanja. Razvil sem lastne digitalne rešitve, s katerimi sem pokazal, kako je mogoče javno dostopne občinske podatke zbrati, povezati in predstaviti na način, ki je za občana bistveno bolj uporaben. Te rešitve niso uradne in jih ne morejo nadomestiti, vendar dokazujejo nekaj pomembnega: tehnološko je mogoče marsikaj narediti že danes. Manjka predvsem odločitev, da takšne principe vključimo v uradno delovanje občine.
Zato digitalizacije ne razumem kot cilja samega po sebi. Ne potrebujemo občine, ki bo imela čim več aplikacij in spletnih obrazcev, ampak občino, ki bo bolj dostopna, bolj sledljiva in bolj razumljiva. Digitalna orodja morajo biti sredstvo za to, da občan hitreje pride do informacij, lažje stopi v stik z občino, spremlja svoje pobude, razume porabo javnega denarja in preveri delo svojih izvoljenih predstavnikov.
Pri tem je pomembno tudi, česa ne želimo. Digitalizacija ne sme pomeniti ukinjanja osebnega stika z občani ali prenašanja odgovornosti na spletne obrazce. Digitalni kanali morajo biti dodatna možnost, ne nadomestilo za osebni stik, telefon ali pošto. Občina mora ostati dostopna tudi tistim, ki digitalnih storitev ne uporabljajo.
V naslednjem mandatu moramo zato narediti korak od formalno objavljenih informacij k dejanski dostopnosti informacij, od sprejemanja pobud k njihovi sledljivosti in od objave finančnih dokumentov k razumljivi transparentnosti javnega denarja. Občan ne sme biti tisti, ki mora sestavljati sliko občine iz različnih PDF-dokumentov, zapisnikov in spletnih strani.
Cilj je preprost: občan mora lahko videti, urediti, vprašati in preveriti. Vedeti mora, kam se obrniti, kaj občina dela, kako porablja javni denar, kdo sprejema odločitve in kaj se je zgodilo z njegovo pobudo. To je občina, ki ni samo formalno odprta, ampak je dejansko dostopna, pregledna in odgovorna svojim občanom.
Digitalne rešitve za večjo transparentnost
V zadnjih letih sem iz lastne potrebe po večji preglednosti in transparentnosti podatkov sam razvil nekaj aplikacij, ki omogočajo lažji, bolj razumljiv in interaktiven pregled informacij javnega značaja.
Takšne odprtokodne rešitve sicer ne morejo nadomestiti uradnih platform, ki jih mora občina uvesti, dokazujejo pa, da je podatke mogoče predstaviti na bolj enostaven in razumljiv način.
Mobilna aplikacija
Mobilna aplikacija, ki na enem mestu združuje občinske informacije in občanom omogoča enostavnejši dostop do pomembnih vsebin občine. Projekt je nastal kot praktičen primer, kako je mogoče občinske informacije približati občanom in jih predstaviti na bolj pregleden način.
Svetniški monitor
Spletno orodje za preglednejše spremljanje dela občinskega sveta. Na enem mestu združuje informacije o sejah, dnevnih redih, prisotnosti, glasovanjih in sprejetih sklepih ter omogoča lažji vpogled v delo izvoljenih predstavnikov.
Proračunski monitor
Spletno orodje za preglednejši vpogled v občinske finance. Občinske proračunske podatke predstavlja na bolj razumljiv in pregleden način ter omogoča spremljanje prihodkov, odhodkov in porabe javnega denarja.
Ukrepi
Občina na enem mestu
Občina mora biti za občana dostopna in razumljiva. Informacije o storitvah, razpisih, dogodkih in drugih pomembnih zadevah so trenutno razpršene na različnih spletnih straneh, dokumentih in kanalih. Informacije tako niso zbrane na enem mestu, ampak moramo najprej ugotoviti, kje je informacija sploh dostopna.
Takšen sistem ni transparenten, občina mora zato svoje informacije organizirati okoli potreb občank in občanov. Občina mora vzpostaviti enotno platformo, ki bo predstavljala osrednjo digitalno vstopno točko za občane. Na enem mestu bodo zbrane ključne informacije o občini, občinskih storitvah, postopkih, javnih objavah, razpisih, dogodkih in drugih zadevah, ki jih občan potrebuje pri vsakdanjem urejanju zadev z občino.
Takšna rešitev je v različnih oblikah že uveljavljena tudi v sosednjih občinah. Občina Ajdovščina je na primer vzpostavila digitalne storitve za elektronsko oddajo vlog in zahtevkov ter jih povezala z drugimi oblikami komunikacije z občani. Občina Brda pa ima vzpostavljen eBric, ki omogoča digitalno komunikacijo občanov z občino in dostop do občinskih storitev.
Pri tem mora biti osnovno načelo jasno: digitalni kanal je dodatna možnost, ne nadomestilo trenutnega sistema. Občani morajo imeti možnost urejanja storitev osebno, po pošti ali digitalno.
Cilj je preprost: občan mora vedeti, kam se obrniti, in občina mora biti tam, kjer jo občan pričakuje. Ena občina, ena osrednja spletna vstopna točka in bistveno manj iskanja za informacijami, ki bi morale biti javno in enostavno dostopne.
Sledljive in dostopne pobude in vprašanja
Bistveni del lokalne samouprave je njena dostopnost. Občanke in občani morajo imeti možnost postavljanja vprašanj, podajanja predlogov in opozarjanja na težave, občina pa mora zagotavljati transparenten odgovor in sledljivost obravnave – kdo pobudo obravnava in v kateri fazi je.
Občina mora vzpostaviti sistem »Moje vprašanje, moja pobuda«, ki bo občanom omogočil enostaven način za oddajo vprašanj, predlogov in opozoril na težave. Vsaka pobuda oziroma vprašanje mora biti evidentirano in obravnavano, pobudnik pa mora dobiti jasen odgovor oziroma informacijo o tem, kaj se je z njegovo pobudo zgodilo.
Poseben del sistema je namenjen prijavi konkretnih težav v prostoru – od poškodovane ceste, javne razsvetljave in prometne signalizacije do neurejenih javnih površin in drugih težav, za katere je pristojna občina.
Pomemben del tega ukrepa je tudi javna dostopnost vprašanj, pobud in odgovorov, kjer to dopuščajo varstvo osebnih podatkov in druge zakonske omejitve. Če nekdo opozori na problem, ki zadeva širšo skupnost, mora biti mogoče videti, da je bil problem izpostavljen, kakšen je bil odgovor občine in ali je bil tudi rešen. S tem zagotavljamo sledljivost, transparentnost in jasnost.
Cilj je preprost: nobena pobuda občana ne sme izginiti brez sledi. Občan mora vedeti, ali je občina njegovo vprašanje prejela, kako ga je obravnavala in kakšen je njen odgovor – tudi takrat, ko rešitve ni mogoče izvesti.
Vsak projekt ima račun
Občina vsako leto namenja pomemben del javnega denarja za investicije – od cest in javnih površin do športne, kulturne in druge infrastrukture. Občani pa morajo imeti možnost preveriti, kaj občina gradi, koliko projekt stane, kdo ga izvaja in ali je bil izveden tako, kot je bilo načrtovano.
Občina mora zato vzpostaviti register občinskih projektov, v katerem bodo na enem mestu pregledno predstavljene občinske investicije. Pri vsakem projektu mora biti mogoče spremljati njegovo vrednost, vir financiranja, predviden rok izvedbe in končni rezultat. Občan mora imeti možnost spremljati projekt od načrtovanja do zaključka, ne pa šele takrat, ko je investicija končana.
Posebej pomembna je primerjava med načrtovanim in dejanskim stanjem. Če je bila investicija načrtovana v določeni vrednosti in roku, mora biti jasno, koliko je na koncu stala, kdaj je bila zaključena in ali je prišlo do sprememb. Enako mora biti pregledno prikazano tudi, kadar se vrednost projekta zaradi sprememb ali dodatnih del poveča.
Takšna transparentnost ni namenjena iskanju napak, ampak odgovornemu ravnanju z javnim denarjem. Vsak projekt ima svoje stroške, svoj rok in svoj rezultat – občani pa imajo pravico vedeti, kakšni so bili.
Cilj je preprost: za občinski projekt mora obstajati javna in razumljiva sled od prvega načrta do končne izvedbe. Če občina investira javni denar, mora biti javno vidno tudi, kaj je za ta denar dobila.
Kaj financira moj denar?
Občinski proračun je eden najpomembnejših dokumentov občine, saj določa, kako bo občina porabila javni denar. Podatki o proračunu in njegovi realizaciji so sicer javno dostopni, vendar je občanom brez poznavanja občinskih proračunskih dokumentov težko razumeti, od kod občina dobiva denar in za kaj ga dejansko porablja. Objavljen proračun sam po sebi še ne pomeni razumljive transparentnosti.
Občina mora omogočiti preprost in razumljiv pregled nad svojimi prihodki in odhodki. Občan pa mora imeti možnost preprosto preverit, koliko denarja občina namenja za posamezna področja, koliko je bilo dejansko porabljenega denarja in kako se poraba spreminja skozi čas. Na ta način lahko javnost spremlja ne samo sprejeti proračun, ampak tudi njegovo uresničevanje.
Transparentnost občinskih financ ne sme pomeniti zgolj objave proračunskih dokumentov na spletni strani občine. Javni denar mora biti predstavljen tako, da ga lahko razume tudi občan, ki ni strokovnjak ekonomski strokovnjak. Občina mora zato podatke o porabi javnega denarja predstavljati pregledno, razumljivo in sproti.
Cilj je preprost: vsak občan mora imeti možnost preveriti, kako občina porablja njegov denar. Če je denar javen, mora biti javna in razumljiva tudi informacija o tem, kam gre.
Transparentnost delovanja občinskih organov
Občinski svet in druga občinska telesa sprejemajo odločitve, ki neposredno vplivajo na življenje v naši občini in porabo javnega denarja. Občani imajo zato pravico vedeti, o čem se odloča, na podlagi česa se odloča in kako so njihovi izvoljeni predstavniki pri tem glasovali.
Prizadeval si bom za večjo javnost delovanja občinskih organov. Gradiva za seje morajo biti občanom pravočasno in pregledno dostopna, seje občinskega sveta pa je treba, kjer je to mogoče, snemati in prenašati v živo, posnetki pa morajo ostati javno dostopni. Enak standard javnosti je treba v največji možni meri zagotoviti tudi pri delu odborov in komisij občinskega sveta.
Pomemben del transparentnosti je tudi poimensko glasovanje. Pri javnih glasovanjih mora biti jasno razvidno, kako je glasoval posamezni svetnik. Občan mora imeti možnost spremljati ne samo rezultat glasovanja, ampak tudi odločitve svojih izvoljenih predstavnikov.
Transparentnost pa se ne sme končati s koncem seje. Pri sprejetih sklepih mora biti mogoče spremljati tudi, kaj se je z njimi zgodilo – ali so bili izvedeni, kdo je odgovoren za njihovo izvedbo in v kakšnem roku. Odločitev, zapisana v zapisniku, sama po sebi še ni izvedena odločitev.
Pobuda spremembe poslovnika
Na 23. redni seji občinskega sveta sem podal pobudo o spremembah poslovnika občinskega sveta Občine Miren-Kostanjevica, ki bi povečal transparentnost delovanja občinskega sveta, vključno z:
- snemanjem in prenosom sej občinskega sveta in odborov
- poimensko glasovanje svetnic in svetnikov
- večja transparetnost pri objavi delovnega gradiva in možnost elektronskega dostopa do zaupnega gradiva
- večja transparentnost pri pripravi in spreminjanju terminskega plana dela občinskega sveta
Predloge sem podal tudi pisno, odgovor je bil v pisni obliki delovno gradivo 25. redne seje.
Cilj je preprost: občan mora imeti možnost spremljati celotno pot od predloga do odločitve in od odločitve do izvedbe. Če občinski organi odločajo v imenu občanov in o javnem denarju, mora biti njihovo delo čim bolj javno, razumljivo in sledljivo.