Turizem – od stroška do razvoja
»Turizem smo ljudje« in »Slovenija, moja dežela« sta v kolektivnem spominu zapisana kot dve najbolj prepoznavni gesli slovenskega turizma. Obe dobro povzemata osnovno načelo uspešne turistične destinacije: turizem ni samo narava, infrastruktura ali turistični ponudnik, ampak predvsem sodelovanje med občino, lokalnim gospodarstvom, društvi, krajevnimi skupnostmi in ljudmi, ki v destinaciji živijo.
Ko je Občina Miren-Kostanjevica leta 2018 ustanovila takratni Javni zavod za turizem Miren Kras, je bil cilj jasen – vzpostaviti temelje turistične destinacije, nato pa zavod postopoma preoblikovati v tržno naravnano organizacijo, ki bo sposobna vse večji del svojega delovanja financirati sama.
Ideja je bila dobra. Po osmih letih pa si moramo priznati, da prvotni model ni dosegel zastavljenega cilja.
Po turbulentnih letih covida se je delovanje zavoda leta 2022 razširilo še na področje kulture. Danes je Javni zavod za turizem in kulturo Miren Kras izvajalec turističnih in kulturnih aktivnosti v občini ter prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj in nagrad, toda druga plat zgodbe je bistveno manj spodbudna: zavod v osmih letih ni postal tržno naravnan in je še vedno močno odvisen od občinskega proračuna.
Od leta 2020 do leta 2026 se je občinski transfer za delovanje zavoda povečal za skoraj dvakrat – indeks rasti stroškov znaša 198.
Strošek Javni zavod Miren Kras
Proračunski odhodki namenjeni delovanju Javnega zavoda za turizem in kulturo Miren Kras po leti. Vir podatkov je občinski proračun: Proračunski monitor
Prikaži podatke
| Leto | Odhodek | Odhodek (indeks) |
|---|---|---|
| 2020 | 168.750 | 100 |
| 2021 | 176.000 | 104,3 |
| 2022 | 239.770 | 142,1 |
| 2023 | 253.109 | 150 |
| 2024 | 311.160 | 184,4 |
| 2025 | 319.334,1 | 189,2 |
| 2026 | 334.117 | 198 |
Hkrati ključni kazalniki razvoja turizma ne sledijo enaki rasti. Če primerjamo leti 2022 in 2025, se je število nočitev povečalo za približno tretjino, vendar se je v istem obdobju povprečna doba bivanja zmanjšala za kar četrtino. To pomeni, da obiskovalcev sicer prihaja več, vendar se v občini zadržujejo krajši čas. Naša občina se tako vse bolj približuje vlogi »vmesne postaje«, kjer se turist ustavi, preden nadaljuje svojo pot.
Nočitve v Občini Miren-Kostanjevica
Prikaži podatke
| Število nočitev | Število nočitev (indeks) | Povprečna doba bivanja | Povprečna doba bivanja (indeks) | |
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 9156 | 100 | 2,9 dni | 100 |
| 2023 | 9333 | 101,9 | 2,7 dni | 93,1 |
| 2024 | 11.226 | 122,6 | 2,6 dni | 89,7 |
| 2025 | 12.251 | 133,8 | 2,2 dni | 75,9 |
Vir: Poslovna poročila Javnega zavoda za turizem in kulturo Miren Kras
Podoben trend vidimo pri Pomniku miru na Cerju. Obisk Cerja je v štirih letih upadel za 12 odstotnih točk. To je še posebej problematično, ker je Cerje eden ključnih turističnih simbolov občine in ker je občina vanj v zadnjih letih vložila že 2,106 milijona evrov, od tega več kot 1,2 milijona evrov lastnih proračunskih sredstev.
Obisk Pomnika na Cerju
Prikaži podatke
| Leto | Število obiskovalcev | Število obiskovalcev (indeks) |
|---|---|---|
| 2022 | 10.357 | 100 |
| 2023 | 14.904 | 143,9 |
| 2024 | 10.583 | 102,2 |
| 2025 | 8117 | 78,4 |
Vir: Poslovna poročila Javnega zavoda za turizem in kulturo Miren Kras
Pri tem je treba priznati tudi drugo plat: zavod izvaja številne projekte, pridobiva zunanja sredstva, organizira dogodke in za svoje delo prejema priznanja. Tudi število prihodov in nočitev v posameznih letih raste. Toda vprašanje ni, ali zavod nekaj dela. Vprašanje je, ali so rezultati sorazmerni z višino javnega vložka.
Po osmih letih je odgovor jasen: sedanji model ni dosegel svojega prvotnega cilja finančne osamosvojitve. Čas je, da si to priznamo in ga spremenimo.
Poskusili smo drugače – neuspešno
Ob ustanovitvi zavoda je občinski svet izbral model specializiranega, tržno naravnanega turističnega zavoda. Pri tem sta bili narejeni dve ključni napaki: ni bilo določeno obdobje, v katerem se mora zavod finančno osamosvojiti, hkrati pa niso bile določene jasne omejitve občinskega financiranja v prehodnem obdobju.
(Ne)uspešnost tržne dejavnosti
Direktorica zavoda je na svetniško vprašanje o (ne)uspešnosti tržne naravnanosti zavoda odgovorila javno na seji.
Rezultat je danes jasen: po osmih letih je zavod še vedno močno odvisen od občinskega proračuna, število zaposlenih se je povečalo, občinski strošek delovanja pa je od leta 2020 zrasel za 98 %.
Po osmih letih je zato čas, da zavod preoblikujemo v razvojno in projektno naravnan zavod za turizem, kulturo, šport in mladino, ki bo predvsem strokovna, projektna in administrativna pomoč domačim društvom, krajevnim skupnostim in drugim deležnikom pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev.
Zavod kot razvojni in projektni servis
Preoblikovanje zavoda ne pomeni njegove ukinitve ali zmanjšanja obsega dela. Pomeni predvsem racionalizacijo porabe občinskih sredstev z drugačnim načinom dela in financiranja.
Zavod mora postati stičišče med občino, državnimi in evropskimi institucijami ter domačimi društvi, organizatorji, gospodarstvom, krajevnimi skupnostmi in zainteresirano javnostjo. Njegova naloga mora biti pomoč pri pripravi projektov, iskanju primernih razpisov, pripravi dokumentacije in izvedbi projektov.
Izvedbo projektov je treba v čim večji meri prepustiti domačim društvom in drugim lokalnim izvajalcem, zavod pa naj zagotavlja strokovno in administrativno podporo.
Na ta način lahko občinski denar postane vzvod za pridobivanje dodatnih državnih in evropskih sredstev, namesto da občinski proračun vsako leto prevzema vse večji delež stroškov zavoda.
Občina mora zato v naslednjih štirih letih zagotoviti jasne pogoje za preoblikovanje zavoda:
- zavod mora postati ključna stična točka med občino, društvi, krajevnimi skupnostmi, gospodarstvom in zainteresirano javnostjo;
- zavod mora »stopiti med ljudi« ter razumeti potrebe lokalnega okolja in ponuditi konkretno pomoč pri pripravi in izvedbi projektov;
- občina mora jasno omejiti sredstva, ki jih namenja zavodu;
- zagotoviti je treba pravni in organizacijski okvir za širitev delovanja na področje športa in mladine
Ukrepi
Več zaposlenih, manjši strošek za občino
Cilj preoblikovanja zavoda ne sme biti zmanjševanje njegove sposobnosti, ampak ravno nasprotno – večja sposobnost ob manjšem strošku za občinski proračun.
Skupen zavod za turizem, kulturo, mladino in šport mora biti organiziran tako, da se del stroškov dela financira iz državnih in evropskih projektov ter tržne dejavnosti.
Do leta 2030 mora občina vzpostaviti transparenten način financiranja zaposlenih, pri katerem občinski proračun ne bo več samodejno pokrival celotnega stroška dela.
Predlagani model bi pomenil, da občina financira plačo direktorja ter polovico zaposlitve za vsako od štirih področij delovanja – turizem, kulturo, mladino in šport. Drugo polovico mora zavod pridobiti iz projektnih, razpisnih oziroma tržnih prihodkov.
To pomeni:
- 5 zaposlenih: direktor in štirje strokovni delavci;
- občina financira 3 polne zaposlitve;
- preostali 2 polni zaposlitvi se financirata iz drugih virov;
- zavod lahko v primeru uspešnega pridobivanja projektov zaposluje dodatne sodelavce, vendar mora biti njihovo financiranje zagotovljeno iz projektnih ali drugih zunanjih virov.
Tako bi imeli več zaposlenih kot danes – 5 namesto sedanjih 4 –, vendar bi občina financirala manjši delež stroškov dela.
Cilj ni manj sposobnosti. Cilj je več sposobnosti za manjši strošek občinskega proračuna.
Zavod kot stična točka med deležniki
Zavod mora postati servis lokalnega okolja, ne institucija, ki deluje ločeno od njega.
Njegova naloga mora biti aktivno iskanje priložnosti za financiranje projektov in povezovanje ljudi, ki imajo idejo, z ljudmi, ki znajo projekt pripraviti in izvesti.
Zavod mora zato:
- spremljati državne in evropske razpise;
- iskati primerne projekte za občino in lokalne deležnike;
- pomagati društvom, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam pri pripravi projektne dokumentacije;
- povezovati lokalne partnerje za skupne projekte;
- skrbeti za administrativni del projektov;
- izvajati lastne projekte, kadar je to smiselno;
- razvijati tržno dejavnost tam, kjer ima ta za občino in lokalno okolje jasno dodano vrednost.
Uspeh zavoda se ne sme več meriti samo po številu izvedenih dogodkov in projektov, ampak tudi po tem, koliko dodatnega denarja je z njimi pridobil za občino in lokalno okolje.
Zato je treba vsako leto spremljati najmanj:
- višino občinskega financiranja;
- višino pridobljenih državnih in evropskih sredstev;
- višino lastnih in tržnih prihodkov;
- število uspešnih projektnih prijav;
- število vključenih lokalnih društev in drugih partnerjev;
- turistične prihode in nočitve;
- povprečno dobo bivanja;
- obisk ključnih turističnih točk, predvsem Cerja.
Omejitev občinskega financiranja
Občina danes za delovanje zavoda namenja pomemben delež svojega proračuna, pri čemer se je občinski transfer od leta 2020 do leta 2026 povečal za 98 %.
Takšnega modela ne moremo nadaljevati v nedogled, zato mora občina določiti zgornjo mejo občinskega financiranja zavoda. Za vsako področje delovanja naj občina zagotavlja največ 1 % letnega občinskega proračuna.
Pri sedanjem obsegu delovanja bi to pomenilo največ 2 % občinskega proračuna za turizem in kulturo skupaj. Če se zavod razširi še na področje športa in mladine, bi bila skupna zgornja meja 4 % občinskega proračuna. Trenutno občina za delovanje zavoda namenja od 3 do 5 % celotnega proračuna.
Vse, kar presega ta znesek, mora zavod zagotoviti:
- iz državnih razpisov,
- evropskih sredstev,
- projektnega financiranja,
- tržne dejavnosti
- oziroma z racionalizacijo svojega delovanja.
Takšen sistem bi zavodu zagotavljal predvidljiv in trajnosten finančni okvir, občini pa omogočil nadzor nad rastjo stroškov.
Investicije v turizem? Da, ampak ne na račun kakovosti življenja občanov
Investicije v turizem so dobrodošle. Turizem je pomemben del razvoja občine in lahko ustvarja prihodke, delovna mesta ter večjo prepoznavnost Miren-Kostanjevice.
Toda pri vsaki investiciji se moramo vprašati: ali je to trenutno najboljši način porabe omejenih občinskih sredstev?
Do vključno leta 2026 bo občina v zadnjih letih za investicije na Cerju namenila 2,106 milijona evrov, od tega več kot 1,2 milijona evrov lastnih proračunskih sredstev.
Hkrati občino čakajo številne investicije, ki imajo neposreden vpliv na vsakodnevno življenje občank in občanov:
- tretja faza izgradnje matične Osnovne šole v Mirnu;
- nujno potrebna adaptacija vrtca v Opatjem selu;
- dokončanje kanalizacijskega omrežja v Opatjem selu, Biljah in Mirnu;
- popravila in vzdrževanje zastarelega vodovodnega sistema;
- popravilo namakalnega sistema Vogršček;
- ter druge investicije v osnovno infrastrukturo.
To so projekti, ki neposredno izboljšujejo kakovost življenja občank in občanov in morajo imeti prednost pred turističnimi investicijami, ki niso nujne.
To ne pomeni, da nasprotujem investicijam v turizem. Ravno nasprotno. Prednost imajo turistične investicije, ki imajo hkrati neposredno korist za lokalno okolje – urejene pohodniške in kolesarske poti, urejanje vodotokov, protipožarna zaščita, ohranjanje kulturne dediščine in druga infrastruktura, ki služi tako obiskovalcem kot domačinom.
Turizem da. Toda najprej moramo zagotoviti, da je občina kakovosten prostor za življenje ljudi, ki v njej živijo.
Več turistov, ki ostanejo
Končni cilj turistične politike ne sme biti zgolj večje število prihodov.
Če se število nočitev povečuje, hkrati pa se povprečna doba bivanja zmanjšuje, smo lahko zadovoljni s številkami, vendar ne smemo biti zadovoljni z rezultatom.
Naša ambicija mora biti jasna:
Občina ne sme biti vmesna postaja. Postati mora destinacija.
Zato moramo povezati Cerje, Kras, kulturno dediščino, pohodništvo, kolesarstvo, šport, lokalno kulinariko, prireditve in domače ponudnike v turistične produkte, zaradi katerih bo obiskovalec v občini ostal dlje.
Uspeh bomo merili predvsem z:
- rastjo povprečne dobe bivanja;
- rastjo števila nočitev;
- rastjo obiska Cerja;
- večjim vključevanjem lokalnih ponudnikov;
- večjo turistično potrošnjo v občini;
- večjim deležem koristi, ki od turizma ostanejo v lokalnem okolju.
Turizem mora biti razvojna priložnost za občino in njene prebivalce – ne trajni strošek občinskega proračuna.