Za prihodnost občine — mladi in mlade družine
Občina Miren-Kostanjevica se stara. Povprečna starost prebivalca naše občine je 45,6 leta, kar je več kot leto nad slovenskim povprečjem, indeks staranja pa znaša 164,8 – na 100 otrok je torej približno 165 prebivalcev, starejših od 65 let. Tudi naravni prirast je negativen, kar pomeni, da v občini umre več ljudi, kot se jih rodi.
Delež mladih v populaciji
Mladi (0–29 let) in skupno število prebivalcev občine Miren - Kostanjevica po letih, ter delež mladih v populaciji (%). Vir: SURS.
Prikaži podatke
| Leto | Mladi (0-29 let) | Skupaj | Delež mladih |
|---|---|---|---|
| 2008 | 1560 | 4869 | 32 % |
| 2009 | 1484 | 4843 | 30,6 % |
| 2010 | 1446 | 4841 | 29,9 % |
| 2011 | 1430 | 4817 | 29,7 % |
| 2012 | 1409 | 4850 | 29,1 % |
| 2013 | 1383 | 4835 | 28,6 % |
| 2014 | 1354 | 4828 | 28 % |
| 2015 | 1333 | 4826 | 27,6 % |
| 2016 | 1325 | 4825 | 27,5 % |
| 2017 | 1336 | 4838 | 27,6 % |
| 2018 | 1320 | 4858 | 27,2 % |
| 2019 | 1357 | 4949 | 27,4 % |
| 2020 | 1352 | 4977 | 27,2 % |
| 2021 | 1371 | 5029 | 27,3 % |
| 2022 | 1373 | 5072 | 27,1 % |
| 2023 | 1382 | 5100 | 27,1 % |
| 2024 | 1359 | 5058 | 26,9 % |
| 2025 | 1364 | 5060 | 27 % |
| 2026 | 1347 | 5069 | 26,6 % |
To niso samo demografske številke. Manj mladih pomeni manj otrok, manj mladih družin in dolgoročno manj ljudi, ki bodo prevzeli odgovornost za življenje naših krajev. Naša društva se že danes soočajo s staranjem članstva in težjim pridobivanjem novih članov. Če želimo ohraniti prostovoljstvo, gasilstvo, šport, kulturo in bogato društveno življenje, moramo poskrbeti tudi za generacijo, ki bo to življenje čez deset in dvajset let prevzela.
Mladi se iz naših krajev odseljujejo, predvsem v obdobju, ko zaključujejo šolanje, iščejo zaposlitev, svoje prvo stanovanje in ustvarjajo družino. Pri tem imajo mladi iz naše občine tudi slabše izhodišče od slovenskega povprečja. Povprečna plača je približno petino nižja od slovenskega povprečja, število študentov je približno 18 % nižje, število diplomantov pa za četrtino nižje kot v Sloveniji.
Zato vprašanje mladih ni vprašanje ene generacije. Je vprašanje prihodnosti celotne občine. Če želimo, da bodo naši kraji čez desetletja še vedno imeli aktivna društva, dovolj delovno aktivnih prebivalcev in močne lokalne skupnosti, moramo ustvariti pogoje, v katerih si bodo mladi lahko ustvarili življenje tudi pri nas.
V mandatu 2022–2026 sem kot občinski svetnik vprašanje mladih prvič sistemsko postavil med politične prioritete občine. V tem času smo ustanovili Odbor za mlade, pripravili in sprejeli prvo Strategijo za mlade Občine Miren-Kostanjevica 2024–2029, vključili mlade iz vseh krajevnih skupnosti v delovno skupino za izvajanje akcijskega načrta ter pripravili nove rešitve na področju nagrajevanja dijakov in študentov ter sofinanciranja mladinskih projektov. To so pomembni prvi koraki in rezultat dela, ki ga želim nadaljevati.
Toda strategija sama po sebi ne bo zadržala mladih v občini. Dokumenti in delovne skupine so pomembni, vendar morajo na koncu pripeljati do sprememb v vsakdanjem življenju. V naslednjem mandatu moramo zato narediti naslednji korak: od postavljanja sistema k njegovemu izvajanju in od splošnih usmeritev h konkretnim ukrepom.
Naš cilj mora biti preprost: da lahko mladi v občini ostanejo, si ustvarijo svoj prvi dom, ustvarijo družino in se aktivno vključijo v življenje svojih krajev. Zato moramo mladim zagotoviti prostore, podporo in možnost sodelovanja pri odločanju, predvsem pa jim pomagati ustvariti pogoje, zaradi katerih bo odločitev za življenje v Miren-Kostanjevici lažja.
Povprečna starost
- Miren-Kostanjevica
- 45,6
- Slovenija
- 44,3
Povprečna bruto plača
- Miren-Kostanjevica
- 1.912,46 €
- Slovenija
- 2.394,92 €
Število študentov na 1000 prebivalcev
- Občina Miren-Kostanjevica
- 32
- Slovenija
- 39
Število diplomantov na 1000 prebivalcev
- Občina Miren-Kostanjevica
- 6
- Slovenija
- 8
Ukrepi
Prvi dom
Če želimo, da mladi ostanejo v Občini Miren-Kostanjevica, jim moramo pomagati pri enem najpomembnejših korakov v življenju – pri ustvarjanju prvega doma. Občina vseh stanovanjskih težav ne more rešiti, lahko pa z dobro zastavljenimi ukrepi pomembno zniža oviro, zaradi katere se mladi odločijo za življenje drugje.
Takšni ukrepi niso nič novega. Sosednje občine jih že izvajajo. Občina Ajdovščina mladim in mladim družinam subvencionira stanovanjske kredite, poleg tega pa ima vzpostavljen tudi sistem subvencioniranja komunalnega prispevka za mlade in mlade družine pri gradnji oziroma rekonstrukciji stanovanjskih objektov. Tudi Občina Vipava subvencionira obrestno mero stanovanjskih kreditov za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj ter stanovanjskih hiš.
Prizadeval si bom za vzpostavitev občinskega programa Prvi dom, ki bo mladim in mladim družinam ponudil konkretno podporo pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja. Program mora omogočati različne oblike podpore – od subvencioniranja stroškov oziroma obresti stanovanjskih kreditov do podpore pri gradnji ali obnovi stanovanjskih objektov.
Prizadevali si bomo za pridobivanje novih stanovanjskih parcel, ki jih bo mogoče nameniti mladim in mladim družinam, ter za iskanje drugih možnosti za povečanje dostopnosti stanovanj. Pri tem ne smemo gledati samo na novogradnje na robu naselij. Pomemben cilj mora biti tudi ohranjanje živih vaških jeder, ki se v nekaterih naših krajih praznijo. Obnova praznih in neizkoriščenih objektov ter njihova ponovna vključitev v stanovanjsko funkcijo je zato lahko pomemben del stanovanjske politike občine.
Program Prvi dom mora postati vsakoletni občinski ukrep, podprt z namenskimi sredstvi v proračunu. Natančen model, višino pomoči in pogoje za upravičence je treba prilagoditi finančnim možnostim občine in dejanskim potrebam, vendar mora biti osnovna politična usmeritev jasna: če želimo, da mladi ostanejo, mora biti občina pripravljena konkretno pomagati pri tem, da si lahko tukaj ustvarijo prvi dom.
Mladinske sobe
Ključen ukrep strategije za mlade
Vzpostavitev sistema mladinskih sob je ključen ukrep, ki ga predvideva občinska strategija za mlade. Mladinske sobe moramo vzpostaviti v krajevnih skupnostih, kjer se pojavlja ta potreba. V nekaterih krajevnih skupnostih neformalne mladinske sobe že obstajajo, vendar so povečini zaradi pomanjkanja sistemske podpore v slabem stanju.
Mladi potrebujejo prostor, kjer se lahko srečujejo, družijo, ustvarjajo in pripravljajo svoje projekte. V občini, ki je sestavljena iz številnih krajev, pa ni smiselno pričakovati, da bodo vsi mladi zaradi tega odhajali v en centralni mladinski center. Mladi potrebujejo prostor tudi tam, kjer živijo.
Mladinske sobe so bile prepoznane že v Strategiji za mlade Občine Miren-Kostanjevica 2024–2029, vendar moramo od zapisa v strategiji preiti k izvedbi.
Prizadeval si bom za vzpostavitev občinskega finančnega mehanizma za ureditev in vzdrževanje mladinskih sob, s katerim bo občina pomagala krajevnim skupnostim, društvom in drugim lokalnim organizacijam pri zagotavljanju prostorov za mlade. Občina mora pri tem omogočiti tako podporo pri začetni ureditvi prostorov kot tudi njihovo dolgoročno vzdrževanje in uporabo.
Mladinska soba ni še ena občinska investicija v zidove. Je prostor za druženje, prostovoljstvo, mladinske projekte in povezovanje mladih z njihovim krajem. Zato mora biti cilj, da se prostori uredijo tam, kjer zanje obstaja dejanska potreba in kjer bodo mladi sami vključeni v njihovo oblikovanje in uporabo.
Takšen pristop bo mladim omogočil več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa in izvajanje lastnih projektov, hkrati pa bo krepil tudi krajevne skupnosti. Če želimo, da mladi ostanejo povezani s svojim krajem, jim moramo dati tudi prostor, v katerem lahko ta odnos gradijo.
Glas mladih pri odločanju
V mandatu 2022–2026 smo vzpostavili Delovno skupino za izvajanje akcijskega načrta Strategije za mlade, v kateri sodelujemo mladi iz različnih krajev občine. To je pomemben korak, saj morajo imeti mladi možnost, da pri vprašanjih, ki se neposredno nanašajo na njihovo življenje, sodelujejo pri oblikovanju rešitev in jih predstavijo neposredno občini.
Prizadeval si bom, da se bo delo delovne skupine nadaljevalo tudi v naslednjem mandatu in da bo vanjo še naprej vključena generacija mladih iz celotne občine. Njena naloga ne sme biti zgolj spremljanje izvajanja strategije, ampak tudi opozarjanje na probleme mladih, priprava predlogov in sodelovanje pri oblikovanju občinskih razvojnih projektov.
Mladi morajo imeti možnost, da svoje predloge in probleme predstavijo neposredno občinskemu svetu, županu in občinski upravi. Občina mora njihove predloge obravnavati in jim dati jasen odgovor – tudi takrat, ko predloga ni mogoče uresničiti.
Delovna skupina naj zato ostane neposredna povezava med mladimi in odločevalci. Njeno delo mora biti povezano z dejanskimi odločitvami občine, ne pa zgolj posvetovalna formalnost.
S tem bomo nadaljevali sistem, ki smo ga vzpostavili v tem mandatu, in mladim dali možnost, da niso samo predmet občinske politike, ampak aktivni soustvarjalci razvoja svoje občine.
Zavod za mlade
V mandatu 2022–2026 smo naredili pomemben korak k sistemskemu urejanju področja mladih. Sprejeta je bila prva občinska Strategija za mlade, ustanovljena je bila delovna skupina mladih in pripravljen akcijski načrt. Zdaj pa moramo zagotoviti tudi stabilno podporno okolje, ki bo te ukrepe pomagalo izvajati v praksi.
Prizadeval si bom, da se področje mladih vključi v delovanje obstoječega javnega zavoda za turizem in kulturo, ki mora postati osrednja podporna in komunikacijska točka za mlade v občini. Njegova naloga naj bo povezovanje mladih, društev, krajevnih skupnosti in občinske uprave, pomoč pri pripravi in izvedbi mladinskih projektov, podpora pri prijavah na razpise ter skrb za boljše obveščanje mladih o možnostih, ki jih imajo v občini.
Pomemben del njegovega dela mora biti tudi vključevanje mladih v razvojne projekte občine. Mladi morajo imeti možnost, da svoje predloge in probleme predstavijo neposredno ljudem, ki o razvoju občine odločajo, občina pa mora imeti vzpostavljen način, kako se na te predloge odzvati.
S tem želimo področje mladih premakniti iz občasnih projektov in posameznih razpisov v stalno in sistemsko delo občine. Občina mora imeti jasno določeno institucijo, ki bo skrbela, da strategija za mlade ne ostane samo dokument, temveč se bo izvajala tudi v praksi.
Mladim prijazna občina
V mandatu 2022–2026 smo vzpostavili Delovno skupino za izvajanje akcijskega načrta Strategije za mlade, v kateri sodelujemo mladi iz različnih krajev občine. To je pomemben korak, saj morajo imeti mladi možnost, da pri vprašanjih, ki se neposredno nanašajo na njihovo življenje, sodelujejo pri oblikovanju rešitev in jih predstavijo neposredno občini.
Prizadeval si bom, da se bo delo delovne skupine nadaljevalo tudi v naslednjem mandatu in da bo vanjo še naprej vključena generacija mladih iz celotne občine. Njena naloga ne sme biti zgolj spremljanje izvajanja strategije, ampak tudi opozarjanje na probleme mladih, priprava predlogov in sodelovanje pri oblikovanju občinskih razvojnih projektov.
Mladi morajo imeti možnost, da svoje predloge in probleme predstavijo neposredno občinskemu svetu, županu in občinski upravi. Občina mora njihove predloge obravnavati in jim dati jasen odgovor – tudi takrat, ko predloga ni mogoče uresničiti.
Delovna skupina naj zato ostane neposredna povezava med mladimi in odločevalci. Njeno delo mora biti povezano z dejanskimi odločitvami občine, ne pa zgolj posvetovalna formalnost.
S tem bomo nadaljevali sistem, ki smo ga vzpostavili v tem mandatu, in mladim dali možnost, da niso samo predmet občinske politike, ampak aktivni soustvarjalci razvoja svoje občine